ZGLED

Domena in gostovanje

Ko je spletišče izdelano in preverjeno, ga moramo objaviti na internetu. Za javno objavo običajno potrebujemo domeno in spletno gostovanje. Domena je prepoznaven spletni naslov, gostovanje pa je prostor na strežniku, kjer so shranjene datoteke spletišča.

Pri izbiri domene in gostovanja ne odločata samo cena in videz imena. Pomembni so tudi razumljivost domene, povezava z vsebino spletišča, možnost podaljšanja, upravljanje DNS zapisov, tehnična podpora, varnostne kopije in zanesljivost ponudnika.

Osnovna pravila pred objavo spletišča

Pred objavo spletišča moramo vedeti, katero domeno bomo uporabili, kje bo spletišče gostovalo in kako bo domena povezana s strežnikom. Dobro je tudi preveriti, ali imamo urejen dostop do nadzorne plošče, DNS nastavitev, FTP ali drugega načina prenosa datotek ter varnostnih kopij.

PodročjeKaj preverimo
DomenaAli je ime prosto, razumljivo, primerno dolgo in povezano z vsebino ali organizacijo.
RegistrarPri katerem ponudniku bo domena registrirana in kako se upravlja podaljšanje.
DNSKateri zapisi bodo domeno povezali s strežnikom in e-pošto.
GostovanjeAli gostovanje podpira potrebno tehnologijo, prostor, podatkovne baze, e-pošto in varnostne kopije.
VarnostAli je na voljo HTTPS, varnostno kopiranje, zaščita pred neželeno pošto in možnost obnove podatkov.

Kaj je domena?

Domena je prepoznaven del spletnega naslova, prek katerega uporabniki dostopajo do spletišča. Predstavlja spletno identiteto organizacije, podjetja, projekta ali posameznika, zato je njena izbira pomembna odločitev.

Primer domene je primer.si. V takem zapisu je primer izbrano ime, .si pa vrhnja domena. Celoten naslov spletne strani lahko vsebuje tudi protokol in pot, na primer https://www.primer.si/kontakt.html.

Del naslovaPomen
https://Protokol za varen prenos podatkov med brskalnikom in strežnikom.
wwwPodomena, ki se pogosto uporablja za spletno stran.
primerIzbrano ime domene.
.siNacionalna vrhnja domena za Slovenijo.
/kontakt.htmlPot do posamezne datoteke ali podstrani na spletišču.

Pri domeni pod .si moramo upoštevati osnovna pravila:

  • domena ne sme biti zasedena ali rezervirana,
  • vsebuje lahko le dovoljene znake,
  • dolga mora biti najmanj 2 in največ 63 znakov,
  • prvi ali zadnji znak ne sme biti vezaj,
  • na tretjem in četrtem mestu ne sme biti dveh vezajev.

Vrhnje domene

Vrhnja domena je zadnji del domenskega imena, na primer .si, .com, .org ali .net. Vrhnje domene delimo na generične in nacionalne.

Vrsta vrhnje domenePrimeriZnačilnost
Generične vrhnje domene.com, .org, .net, .infoNiso vezane samo na eno državo in se uporabljajo za različne vrste spletišč.
Nacionalne vrhnje domene.si, .hr, .de, .atPovezane so s posamezno državo ali ozemljem.

Slovenska nacionalna domena je .si. Za domeno .si skrbi Register.si, ki zagotavlja registracije domen pod .si in upravlja vrhnji DNS strežnik za .si.

Izbira imena domene

Ime domene naj bo kratko, jasno, uporabniku prijazno in preprosto za zapomniti. Dobro je, da se ime povezuje z vsebino spletišča, podjetjem, projektom ali blagovno znamko.

  • ime naj bo razumljivo in enostavno za vpis,
  • ime naj bo čim krajše in brez nepotrebnih zapletov,
  • priporočljivo je, da se izognemo zapletenim zapisom,
  • ime naj bo primerno tudi za izgovorjavo in zapis po telefonu,
  • šumniki lahko v nekaterih primerih otežijo vnos uporabnikom iz drugih jezikovnih okolij,
  • ime naj ne bo zavajajoče ali preveč podobno imenom drugih organizacij.

Pri izbiri domene je dobro preveriti tudi, ali je enako ali podobno ime uporabljeno na družbenih omrežjih, v e-poštnih naslovih ali pri drugih projektih. Dosledno poimenovanje pomaga pri prepoznavnosti.

Registracija domene

Domeno pridobimo tako, da jo registriramo za določeno obdobje. Ker mora biti vsaka domena unikatna, enake domene ni mogoče registrirati dvakrat. Pred registracijo preverimo, ali je izbrana domena še prosta.

Domeno registriramo pri registrarju. Registrar je ponudnik, ki upravlja domeno v imenu uporabnika in deluje kot posrednik med končnim uporabnikom in registrom. Register pa skrbi za delovanje vrhnje domene in njeno evidenco.

IzrazPomen
RegisterOrganizacija, ki upravlja določeno vrhnjo domeno, na primer .si.
RegistrarPonudnik, pri katerem uporabnik registrira in upravlja domeno.
Nosilec domeneOseba ali organizacija, na katero je domena registrirana.
Podaljšanje domenePostopek, s katerim domeno ohranimo tudi po izteku registracijskega obdobja.

Za domeno .si je uradni register Register.si. Upravičene organizacije lahko pri Arnesu domeno .si registrirajo tudi v okviru Arnesovih storitev.

Pri izbiri registrarja je dobro preveriti ceno, podporo, enostavnost upravljanja, možnost podaljšanja in dodatne storitve, kot so DNS upravljanje, preusmeritve, zaklep domene in obveščanje pred potekom domene.

DNS in povezava z gostovanjem

DNS je sistem, ki povezuje domensko ime s strežnikom. Uporabnik si lažje zapomni domeno, na primer primer.si, strežniki pa za delovanje uporabljajo tehnične zapise, ki usmerjajo promet na ustrezen naslov.

Pri upravljanju domene se pogosto srečamo z DNS zapisi. Najpogosteje se uporabljajo zapisi za spletno stran, e-pošto in preverjanje lastništva domene.

DNS zapisNamen
APoveže domeno ali poddomeno z naslovom IPv4 strežnika.
AAAAPoveže domeno ali poddomeno z naslovom IPv6 strežnika.
CNAMEUstvari vzdevek za drugo domeno ali poddomeno.
MXDoloča strežnike za sprejemanje e-pošte.
TXTUporablja se za različne zapise, na primer preverjanje lastništva ali nastavitve e-pošte.

Kaj je spletno gostovanje?

Spletno gostovanje je storitev zakupa prostora na strežniku, ki je povezan v internet in na katerem so shranjene datoteke spletišča. Brez gostovanja spletna stran ni javno dostopna uporabnikom.

Pri izbiri gostovanja običajno primerjamo tehnične lastnosti, na primer:

  • količino prostora za datoteke,
  • število elektronskih naslovov,
  • število FTP ali drugih uporabniških računov za prenos datotek,
  • število podatkovnih baz,
  • podporo za uporabljeno tehnologijo, na primer PHP in MySQL,
  • možnost uporabe HTTPS certifikata,
  • varnostne možnosti, kot so varnostne kopije, protivirusna zaščita in zaščita pred nezaželeno pošto,
  • tehnično podporo in zanesljivost strežnikov.

V praksi je pogosto smiselno, da domeno in gostovanje uredimo pri istem ponudniku, saj je upravljanje običajno preprostejše. Kljub temu pa lahko domeno in gostovanje po potrebi uporabljamo tudi pri različnih ponudnikih. V tem primeru moramo pravilno urediti DNS nastavitve.

MožnostPrednostNa kaj pazimo
Domena in gostovanje pri istem ponudnikuEnostavnejše upravljanje in manj tehničnih nastavitev.Preveriti je treba ceno podaljšanja in kakovost storitve.
Domena in gostovanje pri različnih ponudnikihVeč prilagodljivosti pri izbiri storitev.DNS nastavitve je treba urediti ročno in natančno.

Priporočila pri izbiri domene in gostovanja

  • Izberi kratko, jasno in zapomnljivo domeno.
  • Pred registracijo preveri, ali je domena prosta.
  • Preveri, ali ime domene ne posega v pravice drugih oseb ali organizacij.
  • Izberi vrhnjo domeno, ki ustreza namenu spletišča in ciljni skupini.
  • Pri registrarju preveri ceno registracije, ceno podaljšanja in možnosti upravljanja DNS zapisov.
  • Poskrbi, da bo domena pravočasno podaljšana.
  • Pri gostovanju preveri prostor, tehnologije, podatkovne baze, e-pošto, HTTPS in varnostne kopije.
  • Po povezavi domene z gostovanjem preveri, ali spletna stran in e-pošta delujeta pravilno.

Pogoste napake

  • Domena je predolga, težko zapomnljiva ali težko izgovorljiva.
  • Izbrano ime ni povezano z vsebino spletišča ali organizacijo.
  • Pred registracijo ni preverjeno, ali je domena še prosta.
  • Nosilec domene ni pravilno določen ali podatki niso ažurni.
  • Domena ni pravočasno podaljšana.
  • DNS nastavitve niso pravilno povezane z gostovanjem.
  • Gostovanje ne podpira potrebne tehnologije ali podatkovne baze.
  • Pri izbiri gostovanja niso preverjene varnostne kopije, HTTPS in tehnična podpora.

Vprašanja in komentarji

Vprašanje je lahko zasebno ali vidno vsem, ki imajo dostop do strani.

0
Za pošiljanje vprašanja se prijavite.

Za to stran še ni vprašanj.

Spletišče Zgledi